Belopeška jezera, pol ure hoda od današnje tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo, so še danes priljubljena turistična točka. Skupaj z drugimi alpskimi jezeri (Blejskim, Vrbskim, Klanškim in Bohinjskim) so bila železni repertoar lokalnih slikarjev. Grilc je ujel ugoden dan v gorah; razprostrti kopasti oblaki pa so vendarle opozorilo, da je vreme v Alpah nepredvidljivo, čeprav so naslikani manj odločno kot na Karingerjevi (NG S 1909) ali Pernhartovi različici (NG S 296) neviht ob jezeru. Podoba je tako slogovno ostala generacijo (ali dve) za sodobniki, morebiti je tudi narejena po fotografiji.

Istega leta, ko je nastal pogled na jezera, se je na I. slovensko umetniško razstavo uvrstilo Grilčevo Tihožitje, sicer pa se je umetnik v zadnjem desetletju svojega življenja posvečal gorskim krajinam.