Čas nastanka te manjše slike iz šolskega okolja določa razmerje med Sternenovo Rdečelasko in poznejšimi slikami. Sternen si je tu pomagal s fotografijo, ki jo je posnel v Ažbetovi šoli in jo razvil v različnih stopnjah osvetlitve. Model na fotografiji vdano drži zapovedano pozo s povešenim pogledom in je zato soroden Rdečelaski zaradi njene pasivne, utrujene in vase pogreznjene drže, ki je ves njen smoter. Življenje ji je vdihnil šele slikar na sliki z dinamično napetostjo njenega telesa, ki se kaže ob izproženem levem boku, napetosti rahlo zasukanega toraksa in z živim pogledom, ki ga animirata asimetrično oblikovani roki, sklenjeni na zatilju. Njena seksualnost je ozaveščena, dejavna, odgovarja na gledalčevo (umetnikovo) navzočnost in izpolnjuje pričakovanja njunega pogleda. Sternen je v svoji realistični intenci poustvaril delovno okolje, a se pri tem ni obremenjeval s fotografsko predlogo, temveč je ustvarjalno nadgradil izhodiščno formo. Oblikovanje in redakcijo prostora je prilagodil svoji osnovni ideji. Nenavadno v prostor štrleča slika je Ažbetova Zamorka, ki opozarja, da je prizorišče velika risalnica šole na Georgenstrasse 40/I.