V vrsti Jakopičevih zgodnjih glav Alkoholik pomeni mejnik v slikarjevem napredku od realističnega ateljejskega dela k ustvarjanju z izključno slikarskimi sredstvi. Z emancipirano barvo in vživeto slikarsko potezo je sprostil izrazni potencial modela in pri tem razodel bedno plat človeške nature. Ko je sliko prvič pokazal javnosti leta 1902 pod naslovom Izgubljena duša, je naletel na porogljiv sprejem v tisku. Njegova sočutna obravnava zasvojenosti podleglega človeka se je bolj malo ujemala z javno podobo družbene bolezni. Slikar je naslov nato spremenil v preprosto formulo etilnega alkohola, s katero verjetno skušal onemogočiti nestrpne komentarje. Kasneje je v galerijski rabi obveljal naslov “Alkoholik”. Alkoholizem je bil na prelomu stoletja predmet žolčnih javnih polemik ob katastrofalni statistiki razširjenosti alkoholizma po desetletju agrarne krize. Še več, družbeni problem so spolitizirali, ko so župnišča dobila dovoljenje za točenje žganih pijač, kar so liberalci izkoriščali za valjenje krivde na klerikalce.