Breze v soncu so nastale v loškem obdobju, v njih pa prepoznamo enega Jakopičevih zgodnjih motivov dreves v nasprotni svetlobi, v pogledu proti soncu. Takšen način je v zahodni umetnosti izjemen in ga lahko označimo kot Jakopičev izum. Celo vrsto podobno zasnovanih slik je Jakopič ustvaril v prvem desetletju 20. stoletja, prvič pa ga zaznamo v Stranski vasi okoli leta 1900. Tam, v Selanovi gostilni, je slikar z družino spet več tednov bival poleti leta 1905. Jakopič je sugestivno karakteriziral drevesa v svojih motivih. Tu gre pravzaprav za jagnedi, kot jih sicer poznamo iz zgodnejših slik s tega področja. O identiteti dreves sta razpravljala celo v korespondenci z Jamo, npr. v pismu leta 1901, v katerem je Jakopičevo oznako breze Jama popravil v trepetlike. Majhen format razodeva terensko, pleneristično delo, nastalo neposredno pred motivom. Barvna kompozicija je bližje opisni realistični paleti, a je vendarle transponirana v posplošeno shemo modro-rumeno-zelene barvne kompozicije z rožnatimi učinki svetlobe nad obzorjem in refleksov na drevesnih deblih. Slikar se je trudil opredeliti značaj dnevne luči opoldanskega sonca.