Rihard Jakopič je v letih 1902 in 1903 naslikal vrsto slik z brezami po istem motivu, ki jih je slikal v okolici Škofje Loke kakih petnajst minut hoje proti Crngrobu. Slika Breze jeseni je sinteza poskusov v različnih formatih in je imela za slikarja poseben pomen. Zanjo je dal izdelati okvir po lastnih načrtih, na razstavi v Salonu Miethke na Dunaju leta 1904 pa jo je odkupilo Ministrstvo za uk in bogočastje ter jo izročilo Deželnemu muzeju za Kranjsko. Jakopič je pripravil popolno sinestetično doživetje motiva, v katerem vid stimulira druge čute in omogoča, da podoživljamo slikarjeva občutja ob slikanju. Opustil je debele nanose živih barv. Z lopatico je nanašal bolj židko barvno pasto in paleto skrčil v tonalno lestvico, razpeto med zeleno in okro pred srebrno modrim nebom. S sliko nas prestavi na golo reber manjše vzpetine tik pod greben pred breze, obsijane z žarko svetlobo jesenskega dne, da se zavemo pojemajoče toplote ugašajočega sonca. Občutji prehajanja in minevanja navdajata s sladko-grenko nostalgijo, s hrepenenjem po razkošju minulega poletja. Za takšno razpoloženjsko ubranost podobe se je v srednjeevropski in še posebej v dunajski kritiki uveljavil izraz štimunga, kar je sliko takoj uvrstilo med državne odkupe.