Risba je vzorčen primer Gasparijeve idilične umetnine, ki v sebi združuje vse zanj značilne motive. Pred simbolno uveljavljeno tipično slovensko pokrajino z gorami in s hribi s cerkvijo prevladuje kapelica, krita s skodlami in okrašena z ljudskim ornamentom. V kapelici je narisal sedečo Marijo z Jezusom, ki skupaj ne delujeta kot kip, ampak kot dejanski živi osebi, pred kapelico pa sta v priprošnji upodobljeni mati in hčerka, obe oblečeni v slovensko narodno nošo.

Z razdrobljenimi potezami, umirjenimi barvami in različnimi detajli (lončnica v rokah deklice, potok, ki se izliva po tleh, in cvetoči grm) je Gaspari sicer ustvaril pravljično vzdušje, vendar je hkrati izrazil tudi idejo narodnega ponosa. Z upodobitvijo se je lahko identificiral širši krog ljudi na Slovenskem, Gaspari pa je opozoril na narodopisne posebnosti, da ne pozabimo, kdo smo in od kod izhajamo. Slika je bila verjetno na ogled na razstavi v Jakopičevem paviljonu leta 1917, le tri mesece po Majniški deklaraciji, ko je Gaspari prvič razstavil svoje »Slovenske Madone«.

Literatura: Nove pridobitve 2011−2021, Narodna galerija, Ljubljana 2022