Matej Sternen je zaradi hčerkinega zdravja leto 1910/1911 z družino preživel v Devinu, kjer je stanoval v Plesovem hotelu. Iz še ne čisto dograjene nove občinske zgradbe je naslikal več pogledov na obalo in proti mestu. Do leta 1912 se je ustalil v Ljubljani in se naselil v zgradbi, ki jo je nasproti sedanje Mačkove ulice med Filipov dvorec in baročno hišo med popotresno obnovo vrinil Maks Fabiani. V tem ateljeju je nastala vrsta ambicioznih aktov, ki jih je slikar leta 1916 pokazal v Jakopičevem paviljonu. Mednje sodi Dama ob zrcalu. 

Sternen v žanru ni bil novinec, so pa ambiciozni akti nastajali v začetku stoletja, dokler je še vztrajal v Münchnu v Ažbetovi bližini. Rdečelaskain Mladenič po kopeli sta antološki deli zgodnjega obdobja, a sta vezani na »Isarske Atene«. Sledila je faza skoraj izključno krajinskega slikarstva. Šele po letu 1911 je Sternen uveljavil akt kot pomemben žanr v slovenski umetnosti. Že tedaj je bilo zrcalo skoraj obvezen del inscenacije, ki je omogočala izčrpnejšo informacijo o upodobljenkah. Dama ob zrcalu sodi med najboljša dela tega obdobja in Sternenovega opusa sploh. Voajeristični pogled zalezuje žensko v intimnem trenutku, sedečo v naslanjaču. Z roko pridržuje zlat obesek, morda srce s podobo ene od bližnjih ljubljenih oseb. 

Sternen je bil v tem času poln vtisov iz Pariza, kjer je v živo videl iz tedanje periodike dobro znane umetnine Maneta, Degasa, Toulouse-Lautreca in še zlasti Féliciena Ropsa. Sijajno je pariške vtise strnil v veliki sliki Na divanu leta 1909. Ti in pa dobro poznavanje srednjeevropskega slikarstva, v katerem je najbolj izstopal Lovis Corinth, odmevajo v ateljejskih slikah po letu 1912. Čeprav mu je Jure Mikuž nekoliko oponesel odvisnost od Corinthovih postavitev, je Dama ob zrcalusijajno izvedena s širokimi in energičnimi potezami ter barvnimi kontrasti, ki izpostavljajo svetlobno problematiko. Umirjena, ritmična faktura suhih, navpičnih potez pripravi osnovo za kontrastno in energično improvizirano potezo v modelaciji ženskega lika, manifestacije innere Erregung (notranjega vzburjenja).

Literatura: Nove pridobitve 2011−2021, Narodna galerija, Ljubljana 2022