Presvetljen razgled na Triglav in dolino, ki jo danes oblegajo turisti, nas sooči z odmaknjeno in neokrnjeno naravo ter pastoralnim idealom; spodaj na desni opazimo pastirja in njegovo čredo.

Wettach, tudi glasbenik in učitelj slikanja, se je rodil na Dunaju in med bivanjem v Ljubljani ustvarjal znotraj nemške skupnosti, ki je gojila ločeno identiteto od večinske slovenske. Kljub temu je bila skupni imenovalec alpska ikonografija – Wettach je upodabljal majhne gorske vasi in manufakture, Blejsko jezero z otokom, Podkoren pri Kranjski gori, dolino Vrat. Slog je precej konservativen; od biedermajerskega se loči po nežnejši, svetlejši in manj filigranski potezi.

Heinrich Wettach pripada generaciji mednarodnih umetnikov, ki so delovali na območju Avstro-Ogrske in ob razpadanju držav ter etnični homogenizaciji ostali pozabljeni na eni ali drugi strani meje ali pa kar na obeh. Vzporejamo ga lahko z Ernstom Stöhrom (1860–1917), predstavnikom dunajske secesije, ki je živel in deloval v Bohinju in danes ikonično slovensko krajino vključeval v svoje melanholične slike.