Grabljice je Grohar dokončal v Kosezah pri Ljubljani septembra 1902 za razstavo Slovenskega umetniškega društva 1902. Pomeni prvi poizkus sinteze njegovega obrata od religioznega h krajinskemu slikarstvu. Zglede monumentaliziranega žanra je Grohar našel pri Giovanniju Segantiniju, kakor potrjujeta tudi poudarjena faktura dolgih ozkih potez in pastoznost, ki sta novost v njegovem delu. Osenčeni sprednji plan z grabljicama je kakor nekakšno prostorsko odrivalo v pokrajino s kosci in s kozolci ter z vasjo v ozadju. V okviru komaj ustanovljenega umetniškega društva je bil to prvi predlog nacionalno opredeljivega slikarstva s prizori kmečkega dela v alpski pokrajini.