Hribček
Grohar je jeseni 1907 razstavil velikega in skoraj dve leti nastajajočega Sejalca na razstavi v Trstu, ki je zadnja velika slika v njegovem pointilističnem načinu, napovedanem v Pomladi, 1903. Zgodaj leta 1907 se je štiri mesece mudil v Beogradu in slikal skupaj z Nadeždo Petrović. Morda tudi pod njenim vplivom, zagotovo pa po nenaklonjenem sprejemu slovenskih impresionističnih slik na Poljskem v prvi polovici naslednjega leta, se je njegova paleta začela premikati v območje modro-vijoličnih tonov, poteza pa je postajala odločnejša in samovoljnejša. Tudi v motivih je opazno vračanje k simbolističnim izhodiščem v okviru secesijske umetnosti, kar se odraža v dekorativno pojmovanih in v prostor valujočih pasovih. Hribček je ena od panoramsko zasnovanih krajin severno od Škofje Loke, kjer se sredi hribovitega hrbta dviguje Križna gora. Grohar je opustil opisne detajle, celota je postala abstraktnejša, v ospredje pa stopajo oblikovni elementi gradnje slike. Sliko najdemo na razstavah tudi pod naslovom Ajda, dokler je ni na razstavi že po umetnikovi smrti odkupila centralna vlada za Deželni muzej.