Kamnolom je verjetno nastal v okolici Gaadna, kjer je Jama bival z družino večji del leta 1908. V gričih med Gaadnom in Mödlingom še danes meljejo dolomit v pesek, nekdaj pa so ga žgali v apno in mavec. Sliko najdemo v korespondenci z Jakopičem od 1909, ko jo omenja kot možen državni odkup, a je kasneje dejansko prodal Zimsko sonce (Vrbe). Ob koncu leta bi Kamnolom moral razstaviti v Hagenbundu, pa je zmanjkalo prostora. Nato ga še dvakrat omenja maja 1911 po vrnitvi iz Holandske, spet v povezavi z možnimi državnimi odkupi. Leta 1914 ga je verjetno vzel s seboj na Holandsko in ga tam prodal. Sliko je namreč Narodna galerija kupila na tamkajšnjem trgu. Kamnolom je fotografsko kadrirana krajina, saj je slikar motiv obrezal tako, da v njem ni nikakršne hierarhije. Diagonali formata se križata na koncu slemena manjše lope. Tudi tu je planarnost prostorske poglobitve razvidna iz sosledja osončenih in osenčenih pasov. Izmakne se nam kamnolom kot gospodarsko območje − delovna krajina in kot motnja v naravi. Tako ostane samo odprto pobočje belih kamnitih sten ter igra svetlobe in senc, ki snov prestavi v čutno ugodje ob praznični svetlobi. Vijoličasti odtenki v dolgi senci, ki se steguje čez lope na desni, nas spomnijo na podoben detajl v Mostu na Dobri leto poprej.