Kopalci so nekoliko drugačna slika, saj je glede na format predimenzionirana študija motiva, zanimivega zaradi sodobne izkušnje. V Jakopičevi zapuščini so se ohranile fotografije kopajočih se golih dečkov na Gradaščici ali v glinokopih na Kernu v Trnovem. Tudi med risbami najdemo študijo, ki se je je slikar precej dosledno držal. Figure potisnjene v prednji plan so upodobljene v gibanju, ki se stopnjuje od treh osončenih figur na desni proti četrti, ki se poganja v vodo. Pogled preko osenčenega ospredja na osvetljene figure in barjansko krajino za njimi je pogost prijem za ustvrajanje prepričljive prostorske poglobitve. Slikarska poteza je intenzivna, neurejena, ekstatična. Ekspresivno upognjeni udje so v izvedbi nedorečeni, kar ostaja v funkciji trenutnega vtisa in gibanja. Motiva od tu dalje ni več razvijal, je pa še dve desetletji študiral koreografijo in izraznost teles in udov, ki jih je provizorično domislil v veliki sliki Slepca sredi tretjega desetletja dvajsetega stoletja.