Štiri mesece po postavitvi Prešernovega spomenika se je kipar Ivan Zajec odpravil v Pariz. Leta 1906, že nekaj mesecev po prihodu je Zajec na pariškem Salonu francoskih umetnikov razstavil svojo plastiko Kozakove sanje, polplastični relief, ki ga je izdelal okoli leta 1904 še na Dunaju.

Vsebina in naslov reliefa sta simbolistična; plastično oblikovan izčrpan vojak v zimi na konju sanjari o svoji družini, ženi in dveh otrocih, ki se “kakor sanje” izrisujejo na plitvem reliefu v ozadju.

Narodna galerija hrani tri plastike Kozakovih sanj, dve v mavcu in odlitek v bronu, obstaja pa tudi podatek o eni uničeni mavčni varianti. Slednja je bila po odločbi župana Ivana Hribarja prvi nakup za zbirko ljubljanskega magistrata aprila 1909 in je bila kot mestna lastnina leta 1917 razstavljena v prvi sobi mestne galerije Kresija. Narodna galerija je leta 1951 mavec dala odliti v bron. Odlitek v bronu je datiran v poznejši čas, z letnico 1906, v leto Zajčevega prihoda v Pariz in razstavitve tam.

Ivan Zajec se je tako v zgodovino kiparstva na Slovenskem zapisal kot prvi slovenski kipar, ki je razstavljal na pariškem Salonu.