Groharjevo slikarstvo se je po velikem Sejalcu iz leta 1907 začelo prevešati k simbolistično podloženim snovem in njim prilagojeni paleti. Krompir pomeni vrhunec te ustvarjalne faze. Grohar je svoj smisel za monumentalnost kompozicije tu posvetil figuralni kompoziciji. Neomajno s širokim razkorakom v zemljo vsidrana gigantska stoječa moška figura v piramidalni kompoziciji sredi njive nagiblje košaro na rami in stresa krompir v vrečo ki jo pridržuje pred njim klečeča ženska. S kompozicijo in klečečo žensko je Grohar poudaril obrednost upodobitve kmečkega opravila kot posvečenega, moralno prestižnega dela ‒ pospravljanja plodov obilne letine. V slikarski izvedbi se je slikar poslužil širših in podaljšanih potez vijoličnih in modrih tonov. Svetlobo in njene učinke je ustvaril z dotlej pri Groharju nevideno lazurno prevleko belih odtenkov. Slika je edina predstavljala slovensko umetnost na svetovni razstavi v Rimu leta 1912.