Slika je nastala ob koncu Jamovega večletnega romanja z bivalnim vozom iz Posotelja proti Liki na Hrvaškem. Kompozicija je dokaj originalna, celo izjemna, morda navdahnjena z Monetovimi »prazničnimi« krajinami iz Argenteuila, a je hkrati radikalnejša, saj nam odpira perspektivo z napajališča ob mostu v pogledu navzgor proti obzorju. Iz preprostega motiva mostu, iz svetlobnega ritma pod loki, iz njegove sence, iz zrcaljenj na vodni gladini in iz osončene vzpetine na drugi strani je slikar zgradil slikarsko kompleksno podobo igre jutranje svetlobe. K poenotenju težečo paleto preglasijo teksture barvnih nanosov slikarske lopatice v stopnjevanju od enakomernosti komaj pokritega platna v senci mostu prek širokih ploskev odseva vodne gladine do bleščave pastoznega pobočja s parom hiš in s cerkvico na obzornici.