Grohar je sliko zasnoval maja 1903 na Brdu pri Lukovici, ko se je v osebni stiski zatekel v naravo, vendar jo je verjetno dokončal jeseni na Dunaju, kjer je na tamkajšnji prvi razstavi slovenskih slikarjev naslednje leto dobila mesto osrednje podobe. Kritiki so v njej prepoznali izjemno spontanost in vitalnost v izvedbi, ki skupaj s simbolnimi sestavinami učinkovito izražata prebujanje narave. Hkrati se delo s snovjo umešča v kontekst dunajske Ver sacrum (Sveta pomlad) kot simbola umetnostnega preporoda. Na odziv kritike je Grohar naslednje leto sliko preimenoval in ji dal naslov Iz moje domovine; ob navdušeni podpori generacijskih somišljenikov je tako vzpostavil ikono nacionalne krajine.