Kombinacije s soncem v naslovu so bile v loškem obdobju pogoste med slovenskimi impresionisti. Kompozicijski pristop je značilen in ga najdemo v tem času tako na Sternenovih krajinskih risbah s kozolci kot slikah, npr. Jutro, in tudi na nekaterih Bertholdovih fotografijah. Ostro prirezani Jakopičevi kozolci so postavljeni diagonalno v prostor, medtem ko je Sternen v tem primeru kmečko hišo postavil radikalno vzporedno s slikovno površino in tako popolnoma zaprl pogled proti horizontu. Vzporedno pred fasado je vrsta dreves, nato pa se plasti v prednjem planu pomnožijo brez jasne reference s povsem abstrahiranimi potezami čopiča. Motiv normandijskih kmetij v sadovnjakih, npr. na Cézannovi Kmetiji v Normandiji (1885−86), je kot kompozicijska shema in študij svetlobnih učinkov prišel v münchensko Freilichtsmalerei (slikanje na prostem). Sternen ga je aktualiziral v tej srednjeevropski legi ter razširil svojo paleto v območje svetlejših in čistejših barv. Izostritev oblik v zadnjem planu omogoča gledalcu “vstop” v sliko in vživetje v pomladno trepetavost svetlobe pod drevesnimi krošnjami z bleščavimi refleksi na beli fasadi.