Z motivom ženske v meščanskem interierju in s problemom notranje svetlobe se je Jakopič začel ukvarjati v Škofji Loki leta 1904, v sliki Pri svetilki pa je štiri leta pozneje dosegel sintezo. Žensko figuro, postavljeno pred luč, je v risbi naštudiral že za sliko Device, tu pa jo je v rahlem obratu postavil v intimno zatopljenost v branje. S kontrastom med virom svetlobe in sencami, ki se poglabljajo proti robovom, je dramatiziral notranje doživljanje obeh bralcev. Potopljena vsak v svoj svet, tiho sobivata, vsak na svoji strani mize. Emanacijo svetlobe in modulacijo senc je oblikoval s pretanjenim posluhom za lokalne barve.