Henrika Šantel je sodobnica slovenskih impresionistov, rojena istega leta kot najmlajši med njimi Matej Sternen. Kot ženska je pri sedemnajstih začela šolanje na münchenski Damenakademie in se izpopolnjevala tudi še kasneje pri slikarki Anni Hillermann in Josefu Michaleku na Dunaju. Na Dunaj in v München se je občasno vračala med letoma 1904 in 1907. V Münchnu je spoznala Rozo Klein in Mateja Sternena, a je videti, da se je od Ažbeta in njegove šole distancirala. V njenem delu se kaže navezanost na realizem in naturalizem devetdesetih let z izvedbeno veščino, ki jo je doslej kritika hvalila samo v občestvu žensk − umetnic. Rdečelasa deklica je verjetno Rdečelaska, ki jo najdemo v katalogu tržaške razstave leta 1907. Pritrditi je treba Tomažu Brejcu, da je ta slika lahko nastala le v enem od umetnostnih središč, najverjetneje v Münchnu. Na to kažejo bela obleka in rdeči lasje kot odmev popularnosti Jamesa McNeilla Whistlerja. Etično neskladje med ateljejsko erotiziranim aranžmajem modelkine postavitve z razgaljenim ramenom in rdečimi, napol urejenimi lasmi, padajočimi na ramo, ter pubertetniškim stasom in odsotnim obrazom je realistična snov ženskega čopiča. »Občutljivo podobo njene duševnosti« (Brejc) je ustvarila lahko le slikarka, ki je v modelki videla otroka, vrženega v svet odraslih. Njena melanholija, krhkost in mehkoba konture sta postavljeni v prostor, ki ga opredeljujejo dominantne vertikale tapetnega vzorca, nog dveh stolic in slike na steni s komaj zaznavnim odporom horizontal.