Med slovenskimi impresionističnimi slikami je Rdeči parazol izjemen. V provincialno okolje popotresne Ljubljane je prinesel velemestnega duha Pariza in srednjeevropskih prestolnic s prepoznavnostjo sočasne meščanske noše in urbane rekreacije sredi mesta, ki je hitro dobivalo moderen videz. Podoba dame − morda iz münchenskega Englischer Garten − je v Ljubljani podoba tivolske sprehajalke. Njeno opravo s širokokrajnim klobukom in parazolom kot označevalcema sodobnosti podpira pronicljivo opazovanje svetlobnih odbleskov, barvne sence sončnika na obrazu in drugih lokalnih barv, ki jim narava slikarske poteze daje vtis trepetavosti in hkrati ustvarjalne nuje. Vse to se sešteje v sijajen vizualni sedanjik − tu in zdaj − rastoče samozavesti nacionalno prebujenega meščanstva.