Motiv sejalca je po večletnem poskušanju Grohar izvedel leta 1907, ko je uporabil fotografijo Avgusta Bertholda in uspešno integriral figuro v krajino z improviziranim slikarskim načinom, razvitim za krajinsko sliko. Delo je javnost takoj prepoznala kot »najpomembnejšo sliko slovenskega naroda«, saj je slikar v njej vizualiziral mitologijo slovenstva. Zasnovana je bila programsko, kozolec v srednjem planu pa je bil prikazan kot nacionalni atribut. Lopatična tehnika je povsem uglašena s snovjo, saj poistoveti ritmično nanašanje barve s sejalčevo kretnjo, hkrati pa z enakomernostjo v fakturi vzpostavi poistovetenje zemlje in delavca na njej kot ključni element nacionalne ideologije.
