Lojze Dolinar je bil predstavnik realističnega spomeniškega kiparstva med obema vojnama pri nas ter avtor monumentalne prostostoječe in arhitekturne plastike. Njegov bogati opus se slogovno giblje od akademskega realizma, simbolizma, secesije in slikovitega impresionističnega in neobaročnega načina vse do ekspresionističnega kiparstva in programskega socialističnega realizma. Intenzivno se je posvečal monumentalni arhitekturni in spomeniški plastiki, v okviru katere so nastale velike spomeniške figure v programu socialističnega realizma, pri katerih je posegel po antičnih in sodobnih zgledih. Portrete, akte in dinamične figuralne kompozicije, zasnovane v kontrastu med gladko in grobo obdelavo površine, zaznamujejo neproporcionalne telesne dimenzije.

Lojze Dolinar je po zaključku šolanja na umetnoobrtni strokovni šoli pri kiparju Alojziju Repiču nadaljeval študij na dunajski akademiji (1910/1911) in nato na münchenski akademiji (1912/1913). Njegova mladostna kiparska kompozicija Slepi iz okoli leta 1912 sproščeno zajema rodinovsko razgibano in slikovito “impresionistično” modelacijo.