Barvna interpretacija motiva postavlja sliko v skupino iz časa okoli leta 1912, v skupino slik namreč, ki jih združuje fauvistično intenzivna paleta. Jakopič je v svojih intimističnih motivih razvil celo vrsto izrazito razpoloženjskih tem, v katerih se poigrava z vizualnimi asociacijami na poezijo in glasbo. Ambiciozni format daje sliki manifestativen status, status sinteze prizadevanj po čutno vsestranskem in razpoloženjsko prepričljivem slikarskem izrazu. Spomini vizualizirajo intenzivno čustveno-čutno reminiscenco dekleta, ki je pravkar zaprlo knjigo. Komplementarni barvni kontrasti izražajo moč čustvovanja, taktilna pastoznost gestualne sugestivnosti pa izziva vživljanje v notranje življenje vase zatopljenega dekleta. V Spominih vidna zaznava najbolj nazorno prehaja v ponotranjeno vizijo in ekspresijo.
