Jakopič je sliko razstavil leta 1904 v Salonu Miethke in leta 1910 mu je uspelo zagotoviti njen odkup iz javnih sredstev. Narodna galerija je sliko kupila leta 1922 med enajstimi deli slovenskih umetnikov od Avstrijske galerije na Dunaju. Slika je eden od produktov Jakopičevega iskanja simbolističnih podob ob izteku 19. stoletja. Izstopa kot študija, nedokončano delo, morda za izgubljeno sliko Na samotnih poteh ali celo za lik Kristusa v Evangeliju po Marku I/8, vendar je obstala kot samostojno delo, ki ga je umetnik sam visoko cenil, kar je potrdil tudi javni odkup. Vključuje vse estetske vrednote, oblikovane v devetdesetih letih 19. stoletja v okviru simbolističnih tendenc − fragment, “nedokončanost”, odkritje duhovne veličine, plemenitosti in izjemnosti v vsakdanjem. Zlato žarenje nimba daje preprostemu in razmeroma mlademu moškemu liku status preroka, človeka s poslanstvom.