Matija Jama se je najprej preživljal s slikanjem žanrov za široko občinstvo, za Dom in svet pa je delal kot ilustrator in fotograf. Po letu 1901 je skupaj z Rihardom Jakopičem ustvaril prve impresionistične slike ob Gradaščici pri Stranski vasi. Slikala sta breze in jagnedi v trepetavi pomladni sončni svetlobi. Matija Jama je bil večkrat označen kot najbolj ortodoksen slovenski impresionist. Obenem je veljal tudi za odličnega poznavalca evropskega slikarstva.

Po poroki z nizozemsko slikarko Luizo van Raders se je Jama v iskanju vedno novih motivov selil iz kraja v kraj, nekaj časa celo z bivalnim vozom. Slikal je v Posotelju, kamor je zvabil tudi Jakopiča, ob Kolpi in v Liki, pozneje v okolici Münchna, v Dürnsteinu ob Donavi, na Dunaju, na Nizozemskem in v Beogradu.

Podoba zasnežene pokrajine in sneg sta bila priljubljeni slikarski temi že v drugi polovici 19. stoletja. Pri nas je prav Matija Jama ustvaril nekaj ključnih zimskih prizorov. Trdil je: slikar mora za naturalistični prikaz zime »tudi zmrzovati, da se čustvo mraza prenese na gledalca«. Vas v zimi je naslikal po preselitvi iz Dürnsteina v bližnji Mautern decembra 1911. Od leve proti desni vodi navzgor žareče obsijana ozka pot, ki je v močnem kontrastu z mrzlim hladom senc, v katerega so pogreznjene nizke masivne hiše ob njej. Sugestijo mraza je Jama dosegel tudi z emajlno debelimi nanosi barv snega.

Besedilo: QR kode Narodne galerije