Krajinski izrezi z drevjem ob slikovitih obrežjih potokov, ki se oddaljujejo v globino, so bili Klemenčiču priljubljeni motivi in jih je ponavljal v vseh letnih časih. V tem primeru je upodobil potok v zimskem času z zasneženim obrežjem v umazano beli barvi, z zelenimi in vijoličastimi debli dreves ter rjavim grmičevjem ob bregu. Odsevi na vodi v ospredju in silhuete dreves na visokem obzorju so naslikani v modrikastih odtenkih.

Slika je nastala v času, ko je bil umetnik razpet med Ljubljano in Bohinjem (1928‒1943) in za to obdobje je poleg mehkejšega načina slikanja značilna tudi nemirna in razdrobljena poteza ter slikanje z lopatico z debelimi barvnimi nanosi, ki ustvarjajo skorjasto površino. Takšna je tudi slika Mali graben pozimi, s katero se je slikar približal slovenskim impresionistom tako s tehniko kot z barvo, predvsem z modrikastimi in okrastimi odtenki v snežni belini.