Dosedanjo datacijo slike Pred zrcalom v leto 1937 negira fotografija razstave iz leta 1927, na kateri je to delo mogoče prepoznati. Ob popravi zmotne datacije Ženski polakt z zlato verižico (Talisman) se pokaže, da so kompozicije z zrcali v Sternenov opus vstopile šele okoli leta 1920. V srednjeevropski umetnosti je motiv ženske pred zrcalom tedaj že nekoliko obrabljen. Pri Sternenu vedno znova opažamo, da pri zgledovanju posega desetletje ali celo več nazaj. Podoba mladenke na sliki je vitalna kot redkokatera med Sternenovo množico upodobljenih žensk. Ponavljanje materialne sugestivnosti, vizualnega nastopaštva, razkazovanja veščine optične sugestivnosti se v ponovitvah ne zdijo več aktualni dejavnik slikarske motivacije. »[…] artistična stran je samoobsebi umevna − že a priori dana, toraj (sic!) se gre samo za izraz ideje […],« je slikar zapisal v eno svojih skicirk. Vsaj desetletje in pol mlajši zapis bi glede na to, da je »let njegovih boljši polovica« ob slikanju spreminjaste žide že mimo, moral držati. Če je resnično šlo za izraz ideje, kje jo iskati? Vrsto celopostavnih podob od Jakopičeve Deklice s krono prek očitne Gratulanke do slike V spreminjasti židi lahko vidimo kot izraz nacionalne romantike, ki pri Sternenu z manj stilizacije kot pri Vurniku z realistično vztrajnostjo nakazuje diskretni simbolizem nacionalne identitete in zgodovinske pomembnosti časa. Sternen se je gibal v krogih, kjer je bilo »naše kulturno delo« na prvem mestu. Poučeval je na politehniki ob Ivanu Vurniku in Jožetu Plečniku ter delal v odboru Narodne galerije.