Čeprav lahko na sliki primarno začutimo moč barve, so najbolj ranljivi in čuteči predeli podobe izrisani. To so obrisi rok in profil slepega dekleta – krhki deli telesa, ki jih je slikar razgalil z jasno risbo. Nato je z razgibanimi nanosi barve zgradil okolico, ki se zgošča okrog upodobljenkinega telesa. Uporabil je dva načina nanašanja barve. Dekletovo obleko določajo finejše poteze čopiča, ozadje pa je podkrepljeno z zglajenimi lopatičnimi potegi. Poteze se zgoraj daljšajo od leve proti desni, v spodnji polovici pa so dolge in sklenjene.

Slikar je na platnu z barvnimi lisami ponazoril doživetje barve in svetlobe. Sliki pripisujejo avtobiografski značaj, saj je Tratnika kot otroka negovala slepa pestunja. »Slepa Mica je skrbno bdela nad nami, ker vid ji je nadomeščal razviti instinkt slutnje, sluha in tipa,« se je spominjal slikar. Slepci so poleg beguncev najpogostejši motiv v Tratnikovem opusu, ki ga zaznamuje elegična nota. V primerjavi s slepo, vdano, sklonjeno in trpečo žensko na desetletje starejši grafitni risbi Slepci na soncu, je mladenka na galerijski sliki prežeta z upanjem in nadnaravno lepoto. Uprtost slepe proti žarečemu svetlobnemu pramenu desno zgoraj bi lahko simbolično razumeli kot hrepenenje slehernika po globljem občutenju svetlobe in spoznanju resnice. Zdi se, da svetloba na sliki pronica v telo slepe. Svetloba gledalcu omogoča videti slepko na sliki, upodobljenka pa sama postaja svetloba. S tem slika pridobi simbolično duhovno sporočilo in pozitivno konotacijo.

Fran Tratnik se je izkazal kot virtuozen risar in karikaturist, njegovo slikarstvo zastopa le nekaj deset slik. Označujemo ga kot simbolista, pa tudi predhodnika ekspresionizma. Študijsko se je oblikoval v Pragi, na Dunaju in v Münchnu. Tratnikov izbor motivov izpričuje globoko naklonjenost do ljudi, ki so bili potisnjeni na rob družbe. V enem od »aforizmov o umetnosti« je zapisal: »Umetnik, ki hoče spoznati pravo lepoto, mora globlje v življenje, v bolečino in bolest, kamor ga naj vodi ljubezen in sočutje; zakaj tam je ognjišče, kjer se čisti duša človekova, ne v površnem življenju, v blagru in uživanju.«

Besedilo: QR kode Narodne galerije