Gojmir Anton Kos se je v letih od 1935 do 1938 posvetil podrobnemu študiju barve, harmoničnim barvnim odtenkom, barvnemu izražanju svetlobe ter uporabe barve v plastične in perspektivične namene. V tej tako imenovani modri fazi, v kateri slikar rešuje predvsem problematiko hladnih barv, nastanejo številna tihožitja, ki v kasnejšem umetnikovem obdobju postanejo vrhunec njegovega ustvarjalnega opusa. Tihožitje z ribami, sadeži in kozarcem je postavljeno pred temno ozadje hladnih zelenih tonov, ki spominjajo na kalno vodo. V osrednjem planu slike spolzko telo ribe brez življenja drsi s krožnika bele barve, ki ima v svoji senci pendant v temno sivi barvi. Tihožitje je osvetljeno z avreolo bele barve, ki jo izžareva krožnik, in s sadeži v toplih barvah. Prostor, v katerem so prepoznavni elementi tihožitja izrisani s črno konturo, je modeliran s širokimi potezami različnih odtenkov zelene, sive in rjave barve, pri čemer so v pomoč tudi kompozicijsko naslikani predmeti.