Po dobi upodabljanja marmornih aktov vase zazrtih in odmaknjenih dekliških figur se je kiparstvo Stojana Batiča povsem vsebinsko prenovilo v pariškem ateljeju Ossipa Zadkina leta 1957.

Obrisne črte telesnih volumnov se pod vplivom francoskega kubističnega kiparstva ostro lomijo in prirezujejo. Sintezo prvih razvojnih dosežkov v oblikovanju konveksnih in konkavnih oblik z ostro zalomljenimi sploščenimi in ornamentalno okrašenimi telesnimi površinami je Batič dosegel v pripovedni plastiki Zaljubljeni Harlekin (1957).