Barke v Benetkah so z akvarelnimi in tempera barvami naslikane na ročno izdelan papir nežne svetlo opečnate barve. Upodobitev je v celoti obrobljena s pikčastim vzorcem, ki učinkuje kot okvir. Na desni strani slike je Mušičev podpis, na spodnji levi strani pa lastnoročno napisan naslov slike.

Na morski gladini je Mušič nanizal šest barčic različnih velikosti in barv, ki so tesno, druga ob drugi, privezane ob kanalu. Gre za tip tradicionalnega raznobarvnega in z zastavicami okrašenega lesenega plovila bragoc (ital. bragozzo), ki so ga vse do šestdesetih let 20. stoletja ribiči uporabljali v beneški laguni, pa tudi v severnem delu Jadranskega morja in ob obalah Istre. Bragoci so upodobljeni pred kuliso beneških stavb. Na levi strani je Mušič naslikal del stavbe carinarnice Dogana da Mar s prepoznavno zlato kroglo na kupoli, ki stoji na skrajnem robu Punte della Dogana. Na desni strani akvarela pa kraljuje kampanile na trgu sv. Marka. Tehnika akvarela mu je pomagala doseči vtis prosojne vizije beneških kanalov, s tempero pa je poudaril raznobarvnost ribiških bark. 

Serijo akvarelov beneških vedut z zanj nenavadno živim koloritom je Zoran Mušič naslikal v letih 1947–1949, ko se je po strašni izkušnji internacije v koncentracijskem taborišču Dachau vrnil v Benetke. Takrat je zapisal: »Končno svetloba, sonce – povsod okoli. … Ali je res, da me nihče ne nadzoruje?«