Božično voščilnico v grafični tehniki suhe igle sta decembra 1949 pred kratkim poročena zakonca Mušič naslovila na družino slikarjevega brata. Na desni strani je upodobitev konjičkov v dalmatinski krajini, ki je bil tedaj najbolj prepoznaven Mušičev motiv. V levem okvirju je vgravirana datacija in navedba, da je voščilnica nastala v Palači Pisani v Benetkah, kjer je Mušič takrat imel lep podstrešni atelje z razgledi. Voščilo sta pripisala ročno, Ida v italijanskem, Zoran pa v slovenskem jeziku.

Soproga Ida je v tem času Zoranu Mušiču pomagala pri odtisih manjših grafik, ki jih imamo za uverturo njegovega grafičnega opusa. Skupaj sta le nekaj mesecev pred tem ustvarila tudi poročno oznanilo, s katerim sta prijateljem sporočila, da sta se 29. septembra 1949 poročila.