Perorisba je nastala v času Mušičevega študijskega bivanja v Španiji leta 1935, kjer se je kmalu po končanju slikarske akademije v Zagrebu pokazal kot vešč risar. Pri beleženju vtisov z Iberskega polotoka je suvereno uporabljal tako črto kot senčenje.

Med obiskom Španije je bival v Madridu, kopiral v Pradu, vmes pa tudi potoval po deželi, slikal na prostem in pisal dnevnik. Obiskal je Toledo, Escorial in z vlakom potoval vse do Valencie. Pritegnila ga je kamnita pokrajina, kmetje na poljih, mestna obzidja in katedrale, bikoborbe in procesije. V Španiji je bil v pomladnih mesecih, torej tudi v času praznovanj velikega tedna. Za mladega slikarja je bila posebej zanimiva procesija spokornikov, ki jo je najverjetneje videl v Toledu na veliki četrtek ali petek in jo tam tudi s peresom narisal v skicirko. Gre za slikovito procesijo bratovščin, ko so spokorniki z nošenjem križa in bičanjem posnemali Kristusovo trpljenje in se tako javno pokesali za svoje grehe. Pri tem so bili oblečeni v plašče, obraz so si zakrivali z maskami ali velikimi stožčastimi pokrivali, imenovanimi capirote. Tradicija izvira iz 15. stoletja in so jo kasneje, v času Francove diktature, v Španiji prepovedali, se je pa ohranila v nekdanjih španskih kolonijah. Danes so jo obudili tudi v nekaterih vaseh v pokrajini Rioja.

Na hrbtno stran perorisbe je Mušič lastnoročno zapisal naslov v španščini Los disciplinarios, kot slikovna oprema dnevniških zapisov iz Španije je bila v časniku Slovenec objavljena z naslovom Penitenti, kasneje v reviji Umetnost pa kot Spokorniki. V zbirko Narodne galerije je prišla kot dar ravnatelja Ivana Zormana. Prav on je bil tisti, ki je že leta 1934 prepoznal Mušičev talent in mu omogočil pridobitev štipendije za študijsko pot v Španijo.