Rojen 1637 v Benetkah, umrl ok. 1712 (?) v Toscolanu (Brescia). Najprej je bil učenec Mattea Ponzoneja, nato pa je delal s Sebastianom Mazzonijem. Pozneje je bil v stiku s skupino t. i. “temnih slikarjev” (pittori tenebrosi: Langetti, Loth in Zanchi), ki so nanj močno vplivali, čeprav njegov lastni slog ne kaže izrazito naturalističnih značilnosti. Pod vplivom Luca Giordana, vélikega neapeljskega slikarja, ki je v šestem in osmem desetletju 17. st. večkrat bival v Benetkah, se je Celestijeva barvna skala preusmerila k svetlejšim in bolj živim tonom. Celesti, ki je deloval tudi v Lombardiji, je zapustil številna dela, ki segajo od oltarnih slik do religioznih in posvetnih, zgodovinskih in mitoloških motivov. Njegovi fiziognomični tipi so zelo značilni in njegovo slikarstvo je pomembno vplivalo na številne beneške slikarje med koncem 17. in začetkom 18. stoletja.
Lit.: Rodolfo Pallucchini: La pittura veneziana del Seicento, Milano 1981; Seicento, zv. I-II, Milano 1989 (biogr. Mauro Lucco); Settecento lombardo, ured. Rossana Bossaglia & Valerio Terraroli, Milano 1991, str. 97-100 (biogr. Anna Maria Bianchi) [rk].