Rojen 1595 v Centu kot sin slikarja Benedetta, umrl med leti 1665 in 1672. Leta 1615 je sodeloval z Guercinom pri poslikavi hiše Panninijev v Centu, kar je trajalo do 1617, nato pa je šel za svojim mojstrom v Bologno. Po Guercinovem naročilu je 1618 (Salerno:1619) nesel v Mantovo vojvodu Ferdinandu Gonzagu posvečene učiteljeve grafike anatomskih predlog. Ko je papež Gregor XV., prej kardinal Alessandro Ludovisi, poklical Guercina v Rim, je tja odpotoval tudi Gennari in ostal v Večnem mestu od 1621-1622. Stanoval je skupaj z Guidom Cagnaccijem, ki je bil prav tako član Guercinove delavnice. Med 1623 in 1624 je skupaj z Benedettom Gennarijem v Centu skrbel za učiteljevo delavnico, nato pa je 1624 spremljal Guercina v Reggio Emilia in Piacenzo. Delal je kopije po Guercinu in slikal sekundarne glave na Guercinovih kompozicijah (npr. Didonina smrt, 1631). Po veliki kugi 1632 je organiziral razstavo Guercinove slike Didonina smrt in spisal knjigo, ki je slavila to umetnino. Od 1647 je živel v Riminiju, kjer je zadnjič imenovan 1672. V Gennarijevem delu odsevata le dve stopnji Guercinovega sloga: predrimski (pred 1621-22) in oni po vrnitvi iz Rima, ki je segal do začetka tridesetih let. Iz neznanega vzroka je Gennari opustil umetniški poklic.
Lit.: Prisco Bagni, Benedetto Gennari e la bottega del Guercino (uvod Denis Mahon), Roma 1986, str. 219-224 in passim.