Rojen 1612 v Corderiru v Ticinu, umrl 1666 v Rimu. Sin arhitekta Giovannija Battista, s katerim se je kot štirileten otrok preselil v Rim. Njegova učitelja sta bila Prospero Orsi in Giuseppe Cesari, imen. Cavalier d’Arpino. Med 1633 in 1647 je odšel v severno Italijo. V Bologni je delal dve leti v delavnici Francesca Albanija, v Benetkah se je navzel vplivov Tiziana, Veroneseja in Bassanov. Leta 1641 je v rojstnem kraju slikal v Oratorio del Carmine in se 1647 vrnil v Rim, kjer so mu dali naročila člani rimskih družin Pamphilj, Chigi, Costaguti, kardinal Omodei in drugi. Leta 1662 je postal predstojnik Akademije sv. Luka. Pietro da Cortona mu je 1656 oskrbel naročilo za freski v palači na Kvirinalu. Molovo delo je razpeto med naročila slik velikih mer do malih podob, ki so zanj značilne in zajemajo biblijske, mitološke, poetične in alegorične motive. Na teh sličicah je upodobljena krajina, v katero je postavljal majhne figure svetnikov in puščavnikov. Molovo delo so cenili že v dneh njegovega življenja, zlasti še v Parizu in na francoskem dvoru, kamor so ga hoteli poklicati kot dvornega slikarja, a ga je prehitela smrt.
Lit.: Pier Francesco Mola: 1612-1666, Milano 1989 [rk, Lugano, Museo Cantonale d’Arte; Roma, Musei Capitolini]; Seicento, zv. I-II, Milano 1989, (biogr. Laura Laureati).