Robert Longe, Roberto de Longe (slikarjeva podpisa), Uberto Lalonge (Zaist, Lanzi), v Cremoni imenovan tudi Le Longe, se je rodil 1646 v Bruslju, umrl je 1709 v Piacenzi. V domovini se je učil pri Jacquesu de Potterju, vendar je zelo mlad odpotoval v Italijo. V Rimu je bil učenec Giacinta Brandija, nato pa je odšel v Cremono, kjer je delal, kot poroča Lanzi, z Agostinom Bonisolijem. Po letu 1680 se je naselil v Piacenzi, kjer je verjetno 1685 naslikal freske v katedrali v kapeli Sv. Rešnjega telesa (del Santissimo). Med 1685 in 1694 je slikal freske v Milanu skupaj z enim slikarjev Natali in v kapiteljski cerkvi v kraju Monticelli d’Ongina. V zadnjem desetletju 17. stoletja je delal s Felicejem Bosellijem (Piacenza, palača grofov Ferrari). Med oljnimi deli je najpomembnejših pet velikih oltarnih slik za cerkev sv. Antonina v Piacenzi, kjer je zaznaven vpliv slikarjev Camilla Gavasettija in Guercina. Na malih slikah iz okrog leta 1705 (npr. Skrivnosti rožnega venca, Calenzano) so barve sveže in živahne. De Longeovo slikarstvo zaznamujejo vplivi Guida Renija, Guercina in Lanfranca, od bolonjskih slikarjev pa sodobnika Cignanija. Na upodobitve, ki jih spremlja krajina (biblijske scene, mitologija) je vplival Pieter Mulier, imen. Tempesta, ki je delal v Piacenzi v de Longeovem času. Že Lanzi je spoznal, da je de Longe eklektik in ga opredelil: ” … slikar več slogov, ki vedno oblikuje mehko, blesteče, skladno in pastozno, kot da bi ne bil nikoli zapustil Flandrije … ” De Longe je vplival na zgodnja dela Gian Paola Paninija in na Florentinca Sebastiana Galeottija. Največ slikarjevih del je v Piacenzi in okolici.
Lit.: Ferdinando Arisi, La donazione Anguissola al Museo Civico di Piacenza, Piacenza 1974, str. 15-20; isti, Gian Paolo Panini e i fasti della Roma del ‘700, Roma 1986; Seicento, zv. I-II, Milano 1989 (besedilo Luisa Bandera, biogr. Aurora Spinosa).