Georg Johann Seitz - 1820–1870

((Nuremberg?, 1810 − Vienna, 1870))

According to the old literature Seitz was born in 1810 in Nuremberg, but Heinz Schöny found that he was born in Vienna, where he died in 1870. He was a painter of floral still lifes, still lifes with fruit, and still lifes with fruit and birds. He painted on wood and on canvas. He was probably a student at the Vienna Academy. He showed his work at the Academy exhibitions in 1830 and 1842.

Lit.: Reallexikon zur deutschen Kustgeschichte, Editor Otto Schmitt, Vol. II, Stuttgart-Waldsee 1948, p. 934; Heinrich Fuchs: Die österreichischen Maler des 19. Jahrhunderts, pp. 139 and K 48; Heinz Schöny, A Letter to Ksenija Rozman, dat. Dunaj, 18. 3. 1989.

Bidermajer in romantika

Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.
Learn more about the period