Home/Author/Giacomo Francesco Cipper

Giacomo Francesco Cipper - 1600–1700

((Feldkirchen, 1664 – Milan, 1736))

Born 1664 in Feldkich (Austria), died 1736 in Milan. The name il Todesco or il Todeschini bears witness to his German, resp. Austrian origin. Cipper was active in Lombardy and came under the influence of Lombard painters. His first known dated and signed work is a still life from 1700, Celery, cherries, figs and cheese (once Bergamo, private collection). Paintings in Cipper’s style, which we can reliably attribute to him, are fairly numerous. It seems that he painted mainly still lifes in his youth, but that he later turned to genre painting which made him famous. His subjects are always lower class people (farmers, artisans, old people, beggars) and scenes taken from their lives, often with a grotesque note, which sometimes becomes superficial and crude. Some canvases indicate that Cipper was acquainted with the works of the Danish painter Eberhart Keilhau (Monsu Bernardo), who was active in Italy between 1651 and 1687.

Lit.: Settecento, Vol. I-II, Milano 1990 (biogr. Vittorio Caprara); Settecento lombardo, Editor Rossana Bossaglia & Valerio Rerraroli, Milano 1991, pp. 100-103 (biogr. Vittorio Caprara); Da Caravaggio, 1998, pp. 477-478 (text Gerlinde Gruber).

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.
Learn more about the period