Home/Author/Giuseppe Diamantini

Giuseppe Diamantini - 1600–1700

((Fossombrone, 1621–1705))

The painter and graphic artist was born and died in Fossombrone in the province of Pesaro
and Urbino in the Marche region. He first moved to Bologna and came under the
influence of the Carracci school. The main influence on his prints was Simone
Cantarini. Diamantini then went to Venice, where he sojourned until 1698. There
he worked under the influence of the Venetian painter Pietro Liberi and painted
for the Venetian nobility from Venice and its environs. He spent the last seven
years of his life in his native Fossombrone.

Lit.: Ugo Ruggeri, Pietro e Marco Liberi. Pittori nella
Venezia del Seicento, Rimini 1996, pp. 63–64; Nicosetta Roio, Diamantini,
Giuseppe, La Pittura nel Veneto. Il Seicento, II (ed. Mauro Lucco), Milano
2001, p. 821 (with cited bibliography).

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.
Learn more about the period