Home/Author/Jacob van Kerckhoven

Jacob van Kerckhoven - 1600–1700

((Antwerp, c. 1637 – Venice, after 1712))

Born in Antwerp towards the year 1637, died in Venice after 1712. In 1649 he was a pupil of Jan Fyt. Perhaps as early as the sixties he moved to Venice, where he was given the name Giacomo (Jacopo) del Cimitero or Jacopo (Giacomo) da Castello. His early work was strongly influenced by Jan Fyt, but later Kerckhoven developed a fairly personal style. His canvases, quite a large number of which have been found, represent accurate depictions of animals and objects in an almost metallic light, which is often reminiscent of some paintings from Lombardy from the early 18th century. He collaborated with many painters who were active in Venice, adding still life motifs with figures on their canvases.

Lit.: La natura morta in Italia, Editor Francesco Porzio, Vol. I., Milano 1989 (Text: A. Safarik); Settecento, Vol. I-II, Milano 1989 (biogr. Marina Monticelli); De Maere & Wabbes: Illustrated Dictionary, Vol. I and II, Brussels 1994.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.
Learn more about the period