Home/Author/Otto van Veen

Otto van Veen - 1600–1700

((Leiden, 1556 – Brussels, 1629))

Born 1556 in Leiden, died 1629 in Brussels; also known by his latinised surname as Venius. In 1575 he travelled to Italy, where he worked for some time with Federico Zuccari in Rome; in 1580 he returned to the North, where he probably first stopped in Munich, but in 1583 we again find him in the Netherlands. Van Veen painted for very important clients, including the deputy Alessandro Farnese, numerous bishops and archbishops; today he is known above all as the teacher of Peter Paul Rubens, who worked in his workshop between 1596 and 1600, first as a pupil, then as an assistant. Van Veen’s style was at first strongly influenced by Italian, particularly Roman, Mannerism (Taddeo and Federico Zuccari) with many reminiscences of Raphael and Michelangelo, later his style changed under the influence of Flemish Mannerism and finally his typological motifs were also enhanced under the influence of Rubens.

Lit.: Justus Müller-Hofstede, Zum Werke des Otto van Veen 1596-1600, Bulletin Koninklijk Musea voor Schone Kunsten, 6, Brussel 1957.

Od manierizma k baroku

Čeprav v tem obdobju prevladujejo zgodnjebaročna uvožena dela in dela potujočih umetnikov, je 17. stoletje postavljalo temelje za prihodnost. Politične razmere so se nekoliko umirile, čeprav se je razdivjala tridesetletna vojna, in naročništvo se je začelo postopoma prebujati. Ključni dogodki so bili prihod jezuitov v Ljubljano, dejavnost polihistorja Janeza Vajkarda Valvasorja, predvsem njegove bakrorezne delavnice na gradu Bogenšperk, ob koncu stoletja pa je bila ustanovljena ljubljanska Academia operosorum. V 17. stoletju so kiparstvo na Slovenskem zaznamovali tako imenovani zlati oltarji. To so bili praviloma iz lesa izrezljani, bogato okrašeni polihromirani in pozlačeni oltarni nastavki s prav značilno hrustančevinasto ornamentiko, ki se je spremenila v vinsko trto z grozdi in prekrila arhitekturne člene in na koncu prerastla v akantovo listje, pod katerim so arhitekturne oblike povsem izginile. V nastanek zlatih oltarjev so bile vpletene različne likovne zvrsti: grafika, rezbarstvo, pozlatarstvo, slikarstvo. Nabožno slikarstvo prve polovice stoletja vsebuje še manieristične prvine, v drugi polovici se množijo tudi svetni motivi, zlasti žanr in plemiški portreti. Dela odsevajo predvsem severnjaške zgodnjebaročne vplive. Med vidnejše prišleke, ki so se s svojimi delavnicami udomačili na Kranjskem, sta se zapisala slikar in pozlatar Hans Georg Geiger von Geigerfeld v sredini stoletja, priseljen na Kranjsko iz osrednjealpskega prostora, in Flamec Almanach v tretji četrtini 17. stoletja, znan samo po vzdevku in gostujoč v naših krajih samo nekaj let. O Almanachovi izjemni produktivnosti in sposobnostih pričajo redka ohranjena dela, Valvasorjevi zapisi in plemiški zapuščinski inventarji.
Learn more about the period