Wilhelm Ternite - 1820–1870

((Neustrelitz, 1786 – Potsdam, 1871))

Ternite studied painting at the Academy in Berlin, after which he served in the army for a few years. In 1810, Frederick William III of Prussia summoned him to Berlin, and after the end of the Napoleonic Wars he was sent as a commissioner to Paris to retrieve the artworks that the French had plundered from Prussia and to purchase several new ones for the Royal Collection. He stayed in Paris until 1823 and was improving his painting skills under Jacques-Louis David and Antoine-Jean Gros. In the 1820th he also visited Italy and painted scenes from his travels after which several series of prints were published. After his return home, he became painter to the court and was appointed in 1826 inspector of royal art collections, which he remained until his retirement in 1864. He made his name portraying the wider royal family and other notables of Prussian high society. 

Bidermajer in romantika

Močno cenzurirano družbeno življenje v obdobju med dunajskim kongresom in pomladjo narodov, oslabljeno cerkveno naročništvo in vzpenjajoči se srednji razred so zaznamovali čas umika v zasebnost, k individualni samozavesti in občutenju pripadnosti; v srednjeevropski umetnosti se spremembe v družbi in v duhovnih sferah izražajo v slogu, poimenovanem bidermajer, ki sobiva z romantičnim pogledom na naravo. V tem času je največji razcvet doživelo portretno slikarstvo. Matevž Langus, Jožef Tominc, Mihael Stroj in Anton Karinger so se uveljavili kot profilirani portretisti, ki so svojo stanovsko samozavest izkazovali tudi z avtoportreti. Slikarji so se sprva opirali na formalne značilnosti neoklasicizma. Pozni Strojevi, predvsem pa Karingerjevi portreti opuščajo bidermajersko razpoloženje in prevzemajo bolj realistične poteze. Zanimanje za krajino se je kazalo najprej na ozadju portretov, proti sredini stoletja pa dobijo pomembno vlogo samostojne mestne vedute. Bidermajerska krajina je idilična, opisna, dopolnjena s štafažnimi figurami. Slikarje so pritegnile turistične in z domovinsko identiteto povezane lokacije: Triglav, Bohinjsko jezero, Bled. Kot izrazita krajinarja sta se uveljavila Anton Karinger in Marko Pernhart, ki je zaslovel z večdelnimi panoramskimi razgledi z gorskih vrhov. Mikaven okras meščanskega salona so bila tihožitja, ki so privlačila tudi ljubiteljske slikarke, med njimi Marijo Auersperg Attems.
Learn more about the period