In prikazalo se je veliko znamenje na nebu: žena ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (Raz 12,1). Za razloček od pogostih upodobitev Brezmadežne – t. j. stoječe na polmesecu in zemeljski obli na oblakih, obdane z angeli, z rokami, sklenjenimi v molitvi ali pa pobožno prekrižanimi na prsih, in z nogo drobeče glavo kače z jabolkom greha v žrelu – Altomontejeva Brezmadežna ne stoji na polmesecu, temveč le na zemeljski obli, roki pa drži v molitvi dvignjeni proti nebu. Figura Marije je v določeni zvezi z vzorci rimske šole 17. stoletja. Datum slike – letnica 1719 – postavlja delo v čas, ko je slikar končal velika naročila za freske in oltarne slike na Dunaju in v Salzburgu ter se je odpravil ustvarjat v Gornjo Avstrijo (samostan St. Florian, Kremsmünster itn.). Izrez slike, zlasti pa naslikani iluzionistični prostor med oblaki, nebeškim sijem in letečimi angelci data misliti, da gre za oljno skico za neko večjo kompozicijo, morda fresko ali oltarno sliko. Znani sta še dve Altomontejevi sliki Brezmadežne (samostan Admont, oljna slika, dat. 1726; župnijska cerkev v Sarleinsbachu, oljna slika na bakru, dat. 1728) in risba v Albertiini na Dunaju, inv. št. 27108.