Motiv je pogost v evropski umetnosti od renesanse naprej. Izvira iz Ovidijevih Metamorfoz (V, 391–404); Ovidij ga je povzel tudi v Fastih (IV, 417–450), pozneje pa je bil glavna tema pesnitve De raptu Proserpinae Klavdija Klavdijana (4./5. stoletje). V baroku je motiv navdihnil tudi številne glasbenike, med njimi Claudia Monteverdija (Proserpina rapita,1630) in Giovannija Battista Lullija/Jeana-Baptista Lullyja (Proserpina,1680). Slika kaže, kako Pluton, vladar podzemlja, ugrabi Prozerpino in jo na vozu odpelje v svoje podzemno kraljestvo. Desno spodaj je videti glavo ene Prozerpininih prijateljic, ki prepadena prisostvuje dogodku. Značilno baročna upodobitev prostora pripada beneškemu umetnostnemu področju; kompozicija verjetno posnema zglede Luca Giordana, vélikega neapeljskega slikarja, ki je večkrat bival v Benetkah, morda že od 1650 do 1654. Kljub temu pa pri sedanjem poznavanju beneškega slikarstva ni mogoče natančno atribuirati te slike, ki ima nedvomno precejšnjo dekorativno vrednost.