Čeprav so snov slike večkrat enačili s Floro in Zefirjem, je treba v njej videti alegorijo Avrore (Zarje). Sleherni ikonografski element dejansko ustreza tistim na znameniti Avrori, ki jo je Guido Reni med 1612 in 1614 naslikal v casinu palače kardinala Scipioneja Borgheseja na Kvirinalu v Rimu (danes Palazzo Rospigliosi-Pallavicini). Tako na Renijevi freski kot na naši sliki gre Avrora od leve proti desni in trosi cvetje po zemlji, katere obzorje vidimo desno spodaj. Avroro spremlja putto, ki nosi plamenico; ta figura na Renijevi freski po besedah Giovan Pietra Bellorija predstavlja enega od Venerinih sinov, ki razganja oblake in prikliče prvo svetlobo (G. P. Bellori: Le Vite de’ Pittori, Scultori e Architetti moderni, 1672, cit. po izd. E. Borea, Torino 1976, str. 499). Primerjava z nedvomnimi Carlonejevimi deli kaže, da je sliko treba datirati v zadnji genovski čas, ko se je slikar okoli 1678 iz Rima vrnil v rojstno mesto. Posebno pričevalne so podobnosti z veliko fresko Svobodnih umetnosti v eni od dvoran v Palazzo Rosso v Genovi iz let 1691 in 1692. Mogoče je, da je bila naša slika namenjena za okras stropa in da so bile njene prvotne mere mnogo večje.