Otroški portret Julije Primic (1816−1864) in njenega dve leti starejšega brata Janeza je dolgo veljal za delo Andreja Janeza Herrleina, a je bil leta 2000 prepričljivo uvrščen v Langusov opus. Hči uspešnega trgovca je sodila med najbogatejše in najlepše dedinje v Ljubljani. Pritegnila je tudi pozornost Franceta Prešerna, ki ji je z akrostihom PRIMICOVI JULJI posvetil eno svojih najznamenitejših pesnitev, Sonetni venec; izšel je leta 1834. Kljub neuslišani ljubezni je Julija za vedno ostala Prešernova muza. Ivan Zajec jo je upodobil na Prešernovem spomeniku pri Tromostovju v Ljubljani, Tone Demšar pa na fasadi hiše na Wolfovi ulici, kamor se je menda družina preselila s Starega trga. Langus je Julijo ponovno naslikal v zrelih letih, ko se je poročila z bavarskim priseljencem, pravnikom in predsednikom sodišča v Novem mestu, Jožefom von Scheuchenstuelom. V zakonu se jima je rodilo pet otrok.
