Usmiljenka
Čeprav je poimenovanje slike Usmiljenka ustaljeno, najverjetneje ne gre za redovnico. Usmiljene sestre so do leta 1964 nosile škrobljen cornette in oblačile siv ali črn habitus, medtem ko oglavnica modelke tu ni videti škrobljena, njeno oprsje pa je prav tako oblečeno v beljeno platno. Študijo glave moramo zato videti predvsem v okviru münchenske slikarske prakse slikanja belo v belem, posebej priljubljene v devetdesetih letih 19. stoletja. Jamovo zgodnje delo datiramo okoli 1900, v čas njegovega poznega bivanja v Münchnu, kjer je krajši čas študiral na akademiji pri Johannu Casparju Herterichu in nato delal samostojno. Slika bi lahko bila programski primer preseganja Ažbetovega pedagoškega Kugelprinzipa. Nesoglasja z Ažbetom so se kmalu po nastanku slike poglobila in Jama v njegovo šolo ni več zahajal. Obraz v poploščenem prostoru daje vtis reliefa z dekorativno delitvijo slikovne površine s pomočjo ukrivljenih linij oglavnice, ki obdaja obraz. Belina obleke, inkarnat obraza in z njim usklajeni toni ozadja vzpostavljajo barvno perspektivo v planarni kompoziciji in simulirajo dnevno luč.