Mödling južno od Dunaja je bil prva postaja, kamor je Jama preselil družino iz okolice Slunja leta 1908. Ruralno okolje daleč od večjih urbanih središč in umetnostnega utripa mu je začelo presedati. V dunajski okolici z mestom in galerijami na dosegu se je v lovu za motivi gibal vse do začetka prve svetovne vojne. Po kratkem holandskem intermezzu leta 1910 se je naslednje leto podal v Laxenburg, kjer je v parku v okolici užitkarskega bidermajerskega dvorca cesarja Franca Jožefa naslikal dve večji sliki. Jama je v secesiji utrjene kompozicijske vzorce interpretiral kot svetlobni spektakel skozi krošnje prodirajoče sončne luči, ki ustvarja bogastvo lokalnih barv. Osenčen prednji plan, v katerega skozi drevje prodira sončna svetloba odprte planjave je ostal eden od obrazcev v Jamovem krajinarstvu še naslednji dve desetletji. Razdrobljena faktura poudarja atmosfersko trepetavost in trenutni vtis ostro prirezanega prizorišča. V poenoteni površini z nalaganjem kratkih potez v zatoku potoka z belimi poudarki ustvraja svetlobne odseve na gladini vode.