Jakopičeva točkasta faktura se je njegovem opusu pojavila v škofjeloškem obdobju okoli leta 1905 in nato spet okoli leta 1912. Zgodnejše motive kot sta Študija sonca (NG S 3101) ali Sončni breg (NG S 110) označuje bolj omejena paleta nekoliko zamolklih odtenkov. Njegove Gerajte (tudi Jesen) v zbirki ljubljanskega mestnega muzeja iz druge skupine pa je slika panoramskega pogleda na podnožje Križne gore v jasnem svežem dnevu. Tudi krajina s kozolcem, morali bi jo označiti Jesen II, je takšen panoramski pogled, ki steče čez rožnato ajdovo polje in čez pas travnega zelenila proti bleščečemu nebu, pred katerim se pneta modrikasti gmoti dveh dreves. Točkasta faktura je prej prilagojena poustvarjanju vidnega doživetja, kot oblikovnim zakonitostim gradnje slike. Jakopič je mojstrsko izkoristil tudi naslojevanje barve, ki postane posebej intenzivno v najmanj materialnem elementu nad obzorjem. V primerjavi z zgodnejšimi študijami so tu barve izčiščene in dvignjene s komplementarnim kontrastom rdeče in zelene. Kljub majhnemu formatu je pred nami mala slikarjeva mojstrovina, ki nam prestavlja Jakopičevo ekstatično doživetje krajinskega motiva.